Celiakija - kako naprej?

smernice ikona
receptii
faq ikona
pravice bolnikov s celiakijo 4

Pravice

Pravice bolnikov s celiakijo

Nova številka biltena "Celiakija"

Spoštovani! 

Z veseljem sporočamo, da smo pripravili prvo letošnjo številko biltena "Celiakija", ki jo tokrat izjemoma objavljamo v elektronski obliki. 

Pogled v vsebino: 

- Črevesna mikrobiota in njen razvoj

- Neceliakalna preobčutljivost na gluten

- Zavajajoče navedbe na živilih - brez glutena, brez laktoze

- Vzporednice med celiakijo in koronavirusom

- S celiakijo v restavracijo

- 5 nasvetov za brezskrben "brezglutenski" enodnevni izlet

- Posodobljen seznam licenciranih izdelkov brez glutena. 

Zaradi epidemije COVID-19 v tokratni številki biltena ni analiz na vsebnost glutena. Vsekakor pa bomo analize na vsebnost glutena v večjem obsegu pripravili za naslednjo številko, ki bo izšla še v tem letu. 

Bilten si lahko ogledate na tej povezavi.

Nasveti za krepitev imunskega sistema

Natasa Forstner Holesek univ.dipl.inž.živ.tehnol., ki je tudi sama celiakašica je za vas pripravila nekaj nasvetov, kaj lahko sami storimo za krepitev svojega imunskega sistema, ki so dostopni tukaj.

E-predavanje o nakupovanju hrane brez glutena

Spoštovani!

V prejšnjem tednu smo pripravili prvo live predavanje preko Facebooka, ki ga je za nas pripravila Nataša Forstner Holešek univ. dipl. inž. živ. tehnologije na temo nakupovanja brez glutena. 

Video predavanje je na ogled spodaj: 

 

E-Predavanje: Zakaj je znak prečrtan žitni klas najbolj zanesljiv za celiakaše

Spoštovani!

Vabljeni, da prisluhnete novemu e-predavanju na temo: Zakaj je znak prečrtan žitni klas najbolj zanesljiv za celiakaše in prehrano brez glutena, ki ga je pripravila Nataša Forstner Holešek, univ. dipl.inž.živ.tehnologije. 

V videu bo Nataša odgovorila na vprašanja: Zakaj so izdelki s certificiranim znakom prečrtan žitni klas v krogu najbolj zanesljivi izdelki na trgu za bolnike s celiakijo in ljudi z glutensko intoleranco? Kako poteka pridobivanje znaka? Koliko držav v Evropi podeljuje ta znak in koliko izdelkov ga že ima?

 

16.05. Mednarodni dan celiakije - letos v luči epidemije COVID-19 (sporočilo za javnost)

V letošnjem letu mednarodni dan celiakije obeležujemo v času epidemije, ki je močno vplivala na življenje vseh ljudi, na življenje bolnikov s celiakijo pa še posebej. V teh razmerah se je še posebej izpostavila neurejenost področja prehrane za posebne zdravstvene namene zlasti za odrasle bolnike s celiakijo in posledične stiske in neenakopravnost do ostalih državljanov s katerimi se soočajo.

Celiakija je doživljenjska kronična sistemska avtoimunska bolezen, ki je posledica preobčutljivosti na gluten. Po statistični oceni imata celiakijo 1 do 2 osebi na 100 ljudi. Kar predstavlja okrog 7 milijonov Evropejcev. Uživanje hrane z glutenom pri bolnikih povzroči akutno poslabšanje zdravstvenega stanja zaradi poškodbe črevesnih resic in posledične malabsorbcije (aktivna celiakija). Nezdravljena celiakija ali kronični vnosi sledi glutena pa povzročajo številne zdravstvene zaplete, kot so anemija, osteoporoza, nepojasnjena neplodnost, bolezni ščitnice, diabetes, nevrološke bolezni in rakava obolenja. Zato je za bolnike s celiakijo stroga in dosledna brezglutenska dieta edino zdravilo do katerega pa ob trenutni ureditvi lahko pridejo le samoplačniško in v običajnih trgovinah. Za otroke je v trenutni ureditvi vsaj delno (tudi tukaj namreč ostali bolni otroci poleg dodatka za nego dobivajo svoja zdravila na recept) poskrbljeno z dodatkom za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Medtem, ko se ob nastopu odraslosti vsa pomoč države konča, kljub temu, da ostane bolezen in njeno zdravljenje do konca življenja.

Gluten vsebujejo žita, kot so pšenica, rž, ječmen, pira in njihove križane vrste. Vendar pa se glutenu ne da izogniti z enostavno izločitvijo zgoraj navedenih glutenskih žit in izdelkom iz njih. Gluten se namreč ne nahaja le kot sestavina živil (kjer označevanje alergenov predpisuje uredba 1169:2011) temveč, je še pogosteje prisoten kot onesnaževalec, ki ga razen s prostovoljnimi trditvami ne pokriva niti Uredba 1169:2011 o obveznem označevanju živil. Bolniki s celiakijo lahko zaradi medicinsko predpisane diete uživajo le hrano, ki vsebuje manj kot 20 mg glutena/kg končnega proizvoda (ali manj kot 20 ppm). Kar v praksi pomeni, da so jim prepovedane vse običajne moke, zdrobi, in ostali izdelki iz njih četudi so proizvedeni iz naravno brezglutenskih žit, saj zaradi onesnaženja med mletjem na istih mlinih presegajo vsebnosti glutena po 400 ppm in več. Ravno tako se gluten kot onesnaževalec nahaja tudi v večini kakorkoli predelanih izdelkov (mesnih in mlečnih pripravkih, zelenjavnih omakah, začimbnih mešanicah...), kljub temu, da so osnovne sestavine naravno brez glutena. Bolniki zato lahko uporabljajo le specialno proizvedene brezglutenske dietne moke, zdrobe in izdelke iz njih ter samo preverjene procesirane izdelke.

Že v običajnih razmerah predstavlja izbira in nakup ustezne hrane bolnikom velik izziv in finančni zalogaj. Ob razglasitvi epidemije COVID-19 pa so se bolniki znašli še pred vrsto dodatnih skrbi in problemov:
Prvi problem in vir skrbi je bil oskrba. V začetku pandemije se je povpraševanje po brezglutenskih osnovnih živilih izrazito povečalo. Zaradi spremenjenih oskrbnih kanalov so določeni izdelki izginili iz polic, s čemer se je že običajno skromen nabor primernih izdelkov še zmanjšal. Prav tako dietna brezglutenska živila niso predvidena v blagovnih rezervah tako, da bolnikom s celiakijo ob večjih težavah z oskrbo, ne bi bil zagotovljen vsaj kolikor toliko enakovreden dostop do osnovnih živil – npr. do moke za kruh ali testenin. Da je stiska za bolnike s celiakijo v takšnih situacijah še težja, pa pove še dejstvo, da brezglutenska prehrana ni predvidena niti v prehranskih paketih pomoči, ki jih ponujajo nevladne in humanitarne organizacije. Na srečo se je v tokratni situaciji oskrba relativno hitro vzpostavila. Vendar ni nujno, da bo ob vseh krizah tako.

Drugi problem pa je finančni. Deklarirano brezglutenske dietna živila so že v običajnih razmerah 4-6x dražja od glutenskih kar bolnike izjemno finančno obremenjuje. V običajnem času si lahko nekaj pomagajo s tem, da sledijo akcijam v različnih trgovinah. Zaradi epidemije in omejitvev gibanja med občinami pa so bili v času karantene prisiljeni kupovati le to, kar je bilo v njihovi najbližji trgovini trenutno na voljo in tako mogoče tudi 10x dražje od običajnih živil. Zaradi redkejšega obiskovanja trgovin je bil zmanjšan tudi dostop do neprocesiranih naravno brezglutenskih živil (sveže sadje, zelenjava, meso, mleko), saj teh živil ni mogoče kupiti na zalogo zaradi njihovega roka trajanja.

Očitno je, da so bolniki s celiakijo že v običajnih razmerah v neenakopravnem položaju do ostalih državljanov, saj si morajo svoje edino zdravilo – brezglutensko prehrano zagotavljati samoplačniško. Posledično, ker ta prehrana ni urejena kot zdravilo oz. prehrana za posebne zdravstvene namene, izpadejo tudi vsi scenariji zagotavljanja in reguliranja njene ponudbe tako v mirnem času kakor ob krizah. Zato bi bilo nujno, da se oskrba z brezglutensko prehrano za bolnike s celiakijo tudi trajno uredi po vzoru ostalih držav v Evropi. Slovenija je namreč ena redkih držav, kjer odrasli bolniki ne dobijo od države popolnoma nikakršne pomoči in je celotno zdravljenje in preprečevanje pridruženih ireverzibilnih zdravstvenih zapletov zaradi neupoštevanja diete na njihovih plečih. Zagotovitev pomoči (npr. kot socialno varstveni dodatek za nakup hrane, hrana na recept ali s posebno davčno olajšavo), kar so rešitve v ostalih evropskih državah, bi se zagotovo hitro povrnila s prihrankom v zdravstveni blagajni, zaradi zmanjšanja ireverzibilnih zdravstvenih zapletov, ki se jim socialno šibkejši bolniki v trenutnih razmerah ne morejo izogniti.

Zato v Slovenskem društvu za celiakijo ob dnevu celiakije skupaj z ostalimi evropskimi članicami Evropskega združenja društev za celiakijo (AOECS) opozarjamo na nepravilnosti v svoji državi in pozivamo k zagotovitvi pomoči odraslim bolnikom s celiakijo pri oskrbi z njihovim edinim zdravilom – brezglutensko prehrano.

Rehabilitacija otrok in mladostnikov - odpoved

Pozdravljeni,

ker je do začetka rehabilitacije manj kot 10 tednov kolikor minimalno potrebujemo za organizacijo rehabilitacije vas moremo na žalost obvestiti, da v letošnjem letu zaradi trenutnih ukrepov povezanih s koronavirusom, ki veljajo v državi in na podlagi odgovorov, ki smo jih prejeli od NIJZ in MGRT, ne bomo mogli izvesti Rehabilitacije otrok in mladostnikov. Upamo, da se stvari čim hitreje normalizirajo in da bomo lahko nemoteno nadaljevali z organizacijo tovrstnih aktivnosti. Vsekakor pa upamo, da se s tovrstnimi težavami ne bomo srečevali prihodnje leto in da bomo rehabilitacijo v prihodnjem letu izpeljali nemoteno.

Predavanja iz 3. Kongresa SDC o celiakiji

Spoštovani!

Zbrali smo vsa predavanja, ki ste jih lahko prisluhnili na 3. Kongresu SDC o celiakiji, ki je potekal 29. februarja 2020 v Thermani Laško. Vsi, ki se kongresa niste mogli udeležiti ali pa si želite predavanja ogledati še enkrat, si lahko predavanja ogledate na tej povezavi.

Obvestilo v povezavi s korona virusom in celiakijo

Dragi bolniki s celiakijo.

Čas v katerem smo se znašli je težek že za zdrave ljudi, za bolnike pa še toliko bolj. Širjenje novega korona virusa sproža številna vprašanjaj. Zato bomo na nekatera od njih poskušali odgovoriti v teh dneh.

Na eno od njih je Dr. Dolinšek za vas, kljub vsem povečanim obremenitvam (ki si jih navadni smrtniki niti ne moremo predstavljati), pripravil pojasnilo, kako ogroženi so bolniki s celiakijo za težji potek bolezni COVID-19. Za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Dr. Dolinšek pravi, da iz podatkov, ki so na voljo, ni videti, da bi pri bolnikih s celiakijo obstajalo večje tveganje za hujši potek bolezni COVID-19, kar je ohrabrujoče. Vendar je potrebno vseeno upoštevati, da gre za kitajske podatke, kjer je pojavnost celiakije majhna. Tudi dosedanji podatki iz Evrope ne govorijo o večji ogroženosti. Navkljub temu, bi vsem bolnikom s celiakijo priporočal, da dosledno upoštevajo vsa samozaščitna priporočila strokovnjakov, saj je to ključnega pomena za preprečitev okužbe in razvoja bolezni.

Marsikoga, ki nima možnosti nabave večjih zalog brezglutenske hrane ali si zaradi slabšega imunskega sistema ali pridruženih bolezni ne upa v trgovine, skrbi, da ne bo mogel do BG izdelkov. Tudi tukaj smo poskusili zbrati nekaj odgovorov in nasvetov. Na Premi d.o.o. pravijo, da so v preteklih dveh tednih zaznali povečano povpraševanje po Scharovih izdelkih, predvsem moki, kjer se je prodaja povečala za kar 50%. Vse naročeno blago so že dostavili in trenutno imajo zaloge moke še za mesec dni. Scharova proizvodnja v danih razmerah, z vsemi varnostnimi ukrepi še vedno deluje in tudi ta teden pričakujejo dobavo blaga. Vse, ki se želite izogniti obiskom fizičnih trgovin vabijo, da uporabite njuni spletni mesti https://www.drschaer-shop.si/ in https://www.prema.si/. Ob tem pa prosijo za razumevanje in potrpežljivost saj je zaradi velikega števila naročil težko vse pošiljke hitro odpremiti.

Tudi podjetje SOEL, ki ima s strani našega društva deklarirane izdelke brez glutena se je odzvalo našemu vprašanju. Oni so dosegljivi na mail This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it. in pa tudi na telefon 041 615 648. Povezali so se z dostavljalcem GLS in vam bodo paket poslali v najkrajšem možnem času. Cene izdelkov imajo objavljene na njihovi FB in Instagram strani.

Razvoz svojih BG izdelkov po Sloveniji imajo tudi podjetja Lincer http://www.lincer.si/dieta.php, Vitapek www.vitapek.si/trgovina in Jurše: This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.. Po pošti pa lahko dobite naročila na dom tudi iz spletnih trgovin kot so http://vsebrezglutena.si/spletna-trgovina, https://www.brezglutena.eu/ ali https://www.mokca.si/. Za tiste, ki niste vešči spletnega nakupovanja so vsi navedeni dostopni tudi preko telefonov, ki so objavljen na njihovih spletnih straneh.

Predvsem pa vedite, da v tem niste sami. V tednih, ki so pred nami bo izredno pomembno prav sodelovanje in solidarnost med bolniki in ljudmi. Slovenci pa smo se tukaj že velikokrat izkazali in tudi tokrat se bomo. Če boste v stiski se nam oglasite po mailu, ker je naša pisarna, ki jo imamo v UKC Maribor in s tem tudi naš telefon zaradi nastalih razmer trenutno nedosegljiva.

Ostanite doma in to zdravi!

Vaše Slovensko društvo za celiakijo.

Posodobljen seznam licenciranih izdelkov z znakom Prečrtan žitni klas

Obveščamo vas, da smo objavili posodobljen seznam licencihranih izdelkov, ki nosijo mednarodno priznan znak "Prečrtan žitni klas". 

Seznam najdete na tej povezavi tukaj

Članske izkaznice

Spoštovani člani!

 

Obveščamo vas, da vam v letošnjem letu veljajo članske izkaznice za lansko leto (2019). 

 

Postanite tutor

Slovensko društvo za celiakijo vabi prostovljce, da se nam pridružite in postanite tutorji.

V mrežo tutorstva želimo vključiti posameznike, ki bodo s svojim znanjem, izkušnjami in nasveti učinkovito pomagali novim članom pri prvih najtežjih korakih seznanjanja z dieto in boleznijo ter jim olajšali pot do zdravega in kvalitetnega življenja.

Za vse nove tutorje bomo pripravili srečanje in izobraževanje. Vabljeni ste, da se nam pridružite: pokličite 02/300 63 50 ali pošljite e-pošto na naslov: This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.

Zanimiva gradiva o celiakiji

Na tem mestu najdete povezave do zanimivih gradiv, ki smo jih izdali v Slovenskem društvu za celiakijo ali v sodelovanju v katerem izmed evropskih projektvo LQ Celiac oz Focus In CD.

Brezglutenska kuharica: http://drustvo-celiakija.si/okusi-brez-glutena

Brošura za paciente: https://www.interreg-central.eu/Content.Node/Focus-on-CD-brosura-za-paciente-SLO.pdf

Smernice: http://drustvo-celiakija.si/smernice

Vabljeni pa tudi, da obiščete spletni tečaj za bolike s celiakijo in zdravstvene delavce: www.poznam-celiakijo.com

Nič vas ne stane, če ste dobrodelni

Vsak, ki v Sloveniji plačuje dohodnino, lahko do 0,5 % svoje dohodnine nameni nevladnim organizacijam. Vljudno vas prosimo, da 0,5% namenite Slovenskemu društvu za celiakijo. To lahko storite tako, da vpišete svoje podatke v spodnji obrazec, ga prenesete, natisnete in pošljete na pristojni finančni urad. Obrazec lahko sicer oddate tudi elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki (v primeru, da imete dostop in digitalno potrdilo).

Takšna donacija vas nič ne stane, saj če 0,5% ne namenite nevladni organizaciji, gre ta del v državni proračun.

Pomembno je, da obrazec oddate do konca leta, saj vse vloge oddane do konca leta štejejo za donacijo v prihodnjem letu.

HVALA, KER STE DOBRODLENI!

 

Zakaj postati naš član?

  • Prejem seznama analiz na vsebnost glutena

    Katera živila lahko uživamo?

    Brezplačno boste prejeli seznam živil, ki smo jih testirali na vsebnost glutena. S pomočjo seznam boste vedeli katera živila vsebujejo gluten in katera so za bolnika s celiakijo primerna - torej brez glutena.

  • Predavanja, delavnice in športno-rekreativne aktivnosti

    Brezplačna udeležba na večini društvenih aktivnosti

    Člani društva se lahko predavanj, delavnice priprave brezglutenskih jedi in športno-rekreativnih aktivnosti udeležijo v večini brezplačnopo simbolični ceni.

  • Brezplačno prejemanje biltena Celiakija

    Brezplačna izvoda biltena!

    Člani prejmete bilten "Celiakija" brezplačno. Bilten, v katerem najdete tako strokovne članke o celiakiji in brezglutenski prehrani kot tudi družbeno kroniko ter zanimive nasvete kako živeti s celiakijo prejmete 2x letno na vaš naslov.

    Pretekle izdaje biltena!

    Novi člani prejmete tudi zadnje 4 številke biltena "Celiakija". S pomočjo strokovnega gradiva in nasvetov v biltenih boste lahko našli odgovor na marsikatero odprto vprašanje.

  • Dostop do strokovnega gradiva o celiakiji

    Brezplačen dostop do strokovnega gradiva

    Z včlanitvijo imate brezplačen dostop do članih strani na spletni strani društva, kjer najdete tudi različna strokovna gradiva o celiakiji, ki so jih pripravili strokovnjaki iz različnih področji.

  • Baza receptov brez glutena

    Brezplačen dostop do baze receptov brez glutena

    Člani imajo brezplačen dostop do baze receptov brez glutena objavljenih na članskih stranih spletne strani društva.

  • Pomoč socialno šibkim članom

    Pomagamo finančno najšibkejšim bolnikom"

    Posebno skrb posvečamo šibkim članom društva, saj smo mnenja, da bi vsak bolnik s celiakijo potreboval pomoč, že zaradi živil brez glutena, ki so še vedno zelo draga.

    Preberi več o pomoči socialno šibkim članom.

  • Udeležba na rehabilitacijah društva

    Udeležba na rehabilitacijah po ugodnih cenah

    Člani imajo možnost letovati na rehabilitacijah društva, ki jih organiziramo za vse tri starostne skupine (otroke, mladino in odrasle) po zelo nizkih cenah.

  • Prejem tedenskih e-novic

    Zadnje novice in obvestila v vašem e-nabiralniku!

    Člani boste brezplačno tedensko prejemali: zanimive novice, obvestila, recepte in nasvete v vaš e-nabiralnik.

  • 1

Schaer

Brezglutenske pudinge proizvajalca Prima BB, ki nosi licenciran znak prečrtan žitni klas lahko kupite preko spletne strani brezslabevesti.si ali s klikom na spodnjo sliko

primaBB

 

 

 

 

Lesnikova torta z nugat kremo

Sestavine za biskvit:

10 jajc
1 zavitek vanilin sladkorja
180 g sladkorja
125 g jedilne čokolade
125 g lešnikov
sok sadnega kompota
2 žlici ruma

Priprava:

Jajca penasto vmešamo in primešamo sladkor, vanilin sladkor, dodamo stopljeno čokolado ter lešnike. Testo pečemo v pomaščenem tortnem modelu pri temperaturi 175°C 35 minut. Pečeno testo večkrat prerežemo in navlažimo z mešanico soka in ruma.

Sestavine za kremo:

2 čokoladna pudinga
7 dl mleka
2 zavitka vanilin sladkorja
4 rumenjaki
200g sladkorja
400g nugat kreme (nutela krema)
pest lešnikov

Priprava:

Zmešamo rumenjake, puding in malo mleka. Vse skupaj zakuhamo v vrelo mleko. Kremo ohladimo. Nugat kremo razpustimo nad soparo, dodamo margarino in penasto vmešamo. Primešamo pudingovo maso.

Sestavine za nadev:

Sladka smetana
lešniki

Končna priprava:

Biskvitne oblate sestavimo v torto, vmes premažemo s kremo, nato s sladko smetano ter posujemo z lešniki. Na vrhu torto okrasimo s smetano in lešniki.

Izobraževanja, delavnice, rehabilitacije, druženja in še več!   Pridružite se nam

Ste bili zavedeni

Trgovina

Če ste ob nakupu brezglutenskih izdelkov opazili neskladje pri označevanju alergenov na deklaracijah, ali pa ste bili zavedeni pri naročanju brezglutenskih jedi v restavracijah, lahko svoje težave sporočite na spodaj navedene številke območnih uradov.

Nadaljuj z branjem

0,5 % dohodnine namenite SDC

Obrazec natisniti s klikom na gumb "Natisni zahtevek" ga podpišite in pošljite na pristojni davčni urad.
Hvala, ker nam boste namenili 0,5 % svoje dohodnine!
S tem denarjem bomo lahko še več prispevali k bolj kakovostnemu življenju bolnikov s celiakiji.

Kako varen je za bolnika s celiakijo obrok v gostinskem obratu?

V začetku leta 2015 so med bolniki s celiakijo in člani Slovenskega društva za celiakijo (v nadaljevanju SDC) zaokrožile informacije, da je v številnih gostinskih obratih pri označevanju glutena v obrokih (kot posledica uveljavljanja Uredbe 1169/2011) kar precej zmede in netočnosti, ki so za bolnike s celiakijo lahko zelo zavajajoče in škodljive. Na komisiji za prehrano pri SDC smo se zato odločili preveriti, koliko se lahko zanesemo na označevanje glutena v obrokih in kakšna je varnost ponudbe »brez glutena« (v nadaljevanju BG) v gostinskih obratih. Ker s tovrstnimi vzorčenji do sedaj nismo imeli izkušenj, smo se za pomoč pri izvedbi obrnili na Zvezo potrošnikov Slovenije (v nadaljevanju ZPS). Z akcijo smo želeli izpostaviti dobre prakse, opozoriti na morebitne napake, dvigniti zavest ponudnikov BG prehrane ter pristojne službe opozoriti na nujnost sistematičnega nadzora na tem področju. Želeli smo tudi ponovno opozoriti na problematiko celiakije. V ta namen smo v SDC pripravili osnovni nabor lokalov in financirali 20 testiranj na gluten (1 krožnik – 1 vzorec). ZPS pa je izvedla vzorčenje in pregled označevanja alergenov. Rezultate smo nato predstavili na novinarski konferenci in v obeh revijah ZPStest in v Celiakiji.

Kršitve pri pripravi BG hrane so najbolj kritične v lokalih, kjer se uporabniki najpogosteje prehranjujejo, in v tem oziru je zagotovo najbolj problematična študentska prehrana. Prednostno smo zato izbirali obrate, ki jih celiakaši pogosteje obiskujejo in jim ponujajo hrano tudi na študentske bone. 

Obrate smo izbrali v štirih večjih centrih, kjer se prehranjuje večja koncentracija študentov s celiakijo (Ljubljana, Maribor, Koper, Novo mesto).

Na podlagi informacij, ki smo jih dobili od članov in iz podatkov iz interneta, smo pripravili nabor 20 obratov ter 12 rezerv. Končni izbor so nato ob vzorčenju izvedli vzorčevalci ZPS. Ob tem je treba izpostaviti, da se je v letošnjem letu ponudba subvencionirane dietne prehrane tako zmanjšala, da nismo našli vseh 20 obratov, kjer bi hkrati zadostili obema pogojema, ki smo si jih zastavili (ki bi hkrati ponujali BG obroke in ponujali možnost prehrane na študentske bone).

Iz Ministrstva so nam odgovorili, da so merilo iz javnega razpisa umaknili zato, ker je med ponudniki prihajalo do kršitev. Ponudniki, ki so na jedilnem listu ponujali BG obrok, v praksi pogosto niso zagotavljali ustreznih in varnih BG obrokov. Na ta odgovor je SDC ostro protestiralo. Namesto, da bi kaznovali kršitelje, so z omenjenim ukrepom kaznovali uporabnike. Ukrep je nesprejemljiv, ker je merilo dietne prehrane zagotovo eno tistih meril, ki jih nikakor ne bi smeli prepustiti trgu, saj ščiti najbolj ranljivi del študentske populacije, ki potrebujejo posebno nego in varnost. Ministrstvo smo opozorili, da je izpustiti merilo dietne prehrane podobno neetično, kot bi izpustili merilo dostopa za invalide in ga pozvali, da merilo BG prehrane ponovno vključi v razpisne pogoje. Morebitne kršitve pa naj rešuje tako, kot je to po zakonodaji predvideno in ob sumih kršitev obvešča pristojne inšpekcije.

Vzorčenje in opažanja

Vzorčenje je bilo izvedeno v začetku letošnjega poletja. Vzorčevalci ZPS pri naročanju hrane niso razkrili svoje identitete in so se obnašali kot običajni gostje, pri čemer so osebju nedvoumno povedali, da imajo celiakijo in da ne smejo uživati glutena. V 18 od 20 obratov so jim zagotovili, da lahko ponudijo obrok »brez glutena«. V 2 obratih (v Kopru in v Novem mestu) pa je osebje po naročilu in dodatnem preverjanju vzorčevalce opozorilo, da bi hrana vseeno lahko vsebovala nekaj glutena. 

 

novinarska zps
 

Kontakt

  This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.
  +386 (0)2 300 63 50
  +386 (0)2 059 035 035
  +386 (0)2 300 63 51
  Ljubljanska ulica 5 | 2000 Maribor

Delovni čas pisarne SDC
Pon - Pet: od 08.00 do 14.00
 

Povežite se z nami